V obdobjih finančne negotovosti in gospodarsko-političnih pretresov, ki smo jim priča tudi danes, se vlagatelji pogosto zatekajo k preizkušenim naložbenim sredstvom, izmed katerih je zlato eno tistih, ki ostaja varna in premišljena izbira.
V zadnjih tednih je v finančnih krogih vse več pozornosti namenjene napovedani možnosti, da bi ZDA odprle svoj pokojninski sistem 401(k) tudi za alternativne naložbene razrede, kot so zlato, srebro, kriptovalute in zasebni kapital. Pobuda, ki jo spodbuja ameriški predsednik Donald Trump, odpira pomembno vprašanje: ali bo prihodnost pokojninskega vlaganja bolj dinamična – in kako bo slednje vplivalo na globalni trg plemenitih kovin?
Cene srebra so v zadnjih tednih prebile ključne tehnične mejnike. Po borznih podatkih so se v zadnjem tednu povzpele nad 36 $/oz (približno 33,5 € na unčo) oziroma na najvišjo vrednost v zadnjih trinajstih letih, po tem ko so septembra 2011 dosegle skoraj 49 $/oz (približno 45,6 € na unčo). Ta rast ni zgolj številčni kazalnik, temveč strateški prelom, ki nakazuje na povečan vstop institucionalnega kapitala.
Ko finančni trgi nihajo, valutna tveganja rastejo in inflacija razjeda prihranke, se naložbe v plemenite kovine izkažejo kot eden najzanesljivejših načinov za ohranjanje vrednosti premoženja. Vendar pa samo zlato, srebro ali platina še ne zagotavljajo mirnega spanca – pomembno je tudi, komu zaupamo pri njihovi predelavi, sledljivosti in pristnosti. Med vodilnimi imeni na tem področju že več kot sedem desetletij kraljuje švicarska kovnica Argor-Heraeus.
