V začetku junija sta zlato in srebro prebili ključne tehnične meje, kar potrjuje, da trg vstopa v novo fazo rasti. A tokratni vzpon ni posledica zgolj tehnične slike, temveč vedno bolj kompleksnega makroekonomskega ozadja, ki vse izraziteje favorizira plemenite kovine.
V ponedeljek so se cene zlata nekoliko znižale, potem ko so ZDA objavile dva pomembna trgovinska sporazuma – z Združenim kraljestvom in s Kitajsko. Dogovora sta privedla do okrepljenega zaupanja v ameriški dolar in s tem sprožila korekcijo na trgu zlata. A za dolgoročne vlagatelje ta padec ne pomeni razloga za skrb, temveč novo točko vstopa v naložbe z zlatom.
V zadnjih mesecih je razmerje med ceno zlata in nafte znova pritegnilo pozornost analitikov in vlagateljev. Doseglo je najvišje ravni po letu 2020, ko je v času pandemije svetovno gospodarstvo doživelo sunkovit pretres. Po podatkih Bloomberg Intelligence je razmerje med ceno unče zlata in sodčka nafte tokrat preseglo vrednost 50, medtem ko zgodovinsko povprečje znaša približno 21. Takšna odstopanja pogosto signalizirajo globlje sistemske spremembe – ali celo recesijo.
V času, ko inflacija, geopolitične napetosti in sistemska negotovost postajajo stalnice svetovnega gospodarstva, se vedno več posameznikov in družin odloča za razpršitev svojega premoženja kot osnovni zaščitni ukrep. Ob nepremičninah in obveznicah se plemenite kovine – zlato, srebro in naložbeni kovanci – potrjujejo kot temelj zanesljivega finančnega sidra, obenem pa vlagatelji vedno bolj prepoznavajo pomen izbire uveljavljenih in zaupanja vrednih kovnic, ki so sinonim za prepoznavnost, kakovost in zanesljivost.
Cena zlata je v aprilu 2025 dosegla zgodovinski rekord, saj je presegla mejo 3.300 ameriških dolarjev za unčo (natančneje 2.952,90 evra). Takšne ravni cene trgi doslej še niso beležili, kar jasno odraža izjemen pomen, ki ga vlagatelji pripisujejo tej plemeniti kovini v obdobjih gospodarske in politične negotovosti. Zlato, ki ga pogosto označujemo za “varno zavetje”, v trenutnih razmerah ponovno potrjuje svoj status ključnega zaščitnega sredstva pred sistemskimi tveganji in valutnimi nihanji.
